|
Forum elektronikov Forum študentov elektronike
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
minusplus Študent
Pridružen/-a: 06.11. 2008, 21:24 Prispevkov: 260 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 23 Jan 2010 15:42 Naslov sporočila: USTNI - vprašanja |
|
|
Spet sem nekaj brskal in našel to;
Tlele smo spravl skupi nekaj vprašanj, k smo čakal na ustni izpit!
Na ustnem izpitu vlečeš listek z vprašanji!
LP
1.
RAZLIKA MED µP IN µC
RESET µP
ORGANIZACIJA POMNILNIKA
2.
KONTROLNI SIGNALI PROCESORSKEGA SISTEMA
STRATEGIJA DEKODIRANJA
GALVANSKA LOČITEV DEKODIRANJA
3.
PRENOSI PODATKOV
DMA
VODILA
4.
RAZLIKA MED HARWARDSKO IN PRINCESTONSKO STRUKTURO
MULTIPLEKSIRANA VODILA
PREKINITVE
5.
SINHRONA KOMUNIKACIJA IIC
PREKINITVENI VMESNIK
NOTRANJI POMNILNIKI
6.
VODILA V µP
I/O SISTEM
HIERARHIJA POMNENJA
7.
RS232 – TEHNIČNI PODATKI
VISOKOOMSKI NIVO IZHODNJE STOPNJE INTEGRIRANEGA VEZJA
KRITERIJI ZA IZBIRO POLNILNIKA
8.
BRALNI POMNILNIK
ASINHRONI SERIJSKI PRENOS
ZAKASNITVE
9.
ORGANIZACIJA MIKROPROCESORSKEGA POMNILNIKA
RESET µP
10.
HARWARDSKA ARHITEKTURA
I/O VMESNIKI
ASINHRONI / SINHRONI PRENOSI
11.
ARHITEKTURA µP
DEKODIRANJE SIGNALOV
M-S KOMUNIKACIJA
12.
RISC – OPIS
PARALELNO POŠILJANJE PODATKOV
VEZJA ZA NADZOR (WDT)
13.
µP BLOKOVNA SHEMA
RAZŠIRITEV POMNILNIKA µC
PRIORITETNA PREKINITEV
14.
NOTRANJI POMNILNIKI µP
PREKINITVENI KRMILNIK
SINHRONA KOMUNIKACIJA
15.
VODILO
POMNILNIŠKA VEZJE
IZPAD NAPETOSTI V PROCESORJU
16.
IIC VODILO
POLPREVODNIŠKI POMNILNIKI
ČASOVNE ZAKASNITVE
17.
ZAKASNITVE (PRINCIPI, REALIZACIJA)
BRALNI POMNILNIKI
ODDAJA IN SPREJEM PRI ASINHRONI KOMUNIKACIJI
18.
VODILO V CPU IN FUNKCIJA
POMNILNIKI V µP SISTEMIH IN HIREARHIJA
I/O SISTEMI (KAKO DOSTOPAMO)
19.
STROJNI CIKEL
STANDARDNA VODILA
ASINHRONI KOMUNIKACIJSKI VMESNIK
20.
PARALELNO VODILO (PRENOS PODATKOV)
RISC
VEZJA ZA NADZOR DELOVANJA
21.
GALVANSKA LOČITEV DEKODIRANJA
KRITERIJI ZA IZBIRO µP
PRIMER DEKODIRANJA
Živjo!
Še nekaj zapiskov, razdeljenih po poglavjih, k se jih splača imet na plonkiču! Upam da sm kkšnmu ustregu!
LP
1.
MIKROPROCESOR: na čipu izdelana CPU (ALU, registre, kontrolno vezje, funkcionalne sklope povezujejo vodila (kont, nasl, poda)
MIKRORAČUNALNIK: na tiskanem vezju izdelana struktura, ki obsega (CPU, pomnilnik, I/O enote)
MIKROKONTROLER: je mikroračunalnik na čipu (ALU, registri, kont. Vezje, pomnilnik, periferne naprave)
Načrtovanje µP sistema (inženirske, elektronske in programske specifikacije) ter opis testiranja
Pogoji pri izbiri mikroprocesorja: za dan denar izpolnjuje zahteve sistema, dobavljivost in drugi proizvajalci, dosegljiva razvojna in testna orodja
Arhitektura µP: CISC namenjeni mat operacijam (spremenjiva dolžina ukaza, komp. Naslavljanje, izvajanje ukazov v več ciklih) RISC (fiksna dolžina ukaza, mnogo ukazov je registrsko naslovljenih, izvajanje ukazov v enem ciklu)
2.
Splošne lastnosti PIC µC (harvardska arhitektura, dolgobesedni ukazi, enobesedni ukazi, ukazi v enem ciklu, cevovodnost, RISC arhitektura, bloki registrov, ortogonalni ukazi, 8-nivojski sklad, vezja za nadzor delovanja, obsežna periferna oprema)
Izvori prekinitev: (zunanja, oddajna, USART, LCD prekinitve, prekoračitev časovnika)
Periferne naprave: (ADC,serijske komunikacije, PWM, časovniki in števci, WDT, krmilniki za LCD prik., HiZ digitalni I/O)
3.
Električne lastnosti vodila: vhodi(visoka vh upornost in čim manjša kapacitivnost) izhodi(nizka izhodna upornost in možnost HiZ)
Paralelno vodilo: prednosti(posamezne linije nadzorovane, pretočnost z dodajanjem linij, visoka pretočnost z nizko prenosno hitrostjo, ni zakasnitev zaradi SP pretvorbe) slabosti( poraba prostora za množico linij, visoka cena zaradi zakjučitev, ojačevalnikov, večjega vezja, težave z simetrijo signalov na linijah)
Serijsko vodilo: prednosti( ni težav s simetrijo med linijami, omogoča prenose na velike razdalje, potrebuje min število vodnikov, porabi mnogo manj prostora) slabosti (za SP pretvorbo dodaten čas, serijski elementi so dražji od paralelnih)
µP vodila: nemultipleksirana (posebne linije za naslove in za podatke, večje število linij, komp časovni poteki) kompleksirana (skupne linije za naslove in za podatke, manjše število linij, vsak prenos zahteva dve operaciji na vodilu, kompleksnejše vezje)
4.
CPU sestavlja: kontr enota, ALE, registri, notranja vodila
Glavne funkcije CPU: prevzem ukaza (iz pomnilnika), interpretacija ukaza, prevzem podatka, procesiranje podatka, zapis podatka (rezultat se shrani v pomnilnik)
Kontrolni signali: takt, signali za vodilo, output enable,…
Kontrolna enota: najpomembnejša enota, deluje a ciklu prevzemi-izvrši, sinhronizirana je z taktom. Elementi kontrolne enote so: (register stanja, logika naslednjega stanja, izhodna logika, kontrolni registri)
Notranji pomnilniki: registri (najhitrejši), RAM (pom z naklj dostopom, bajtno organizirane pom celice, vsaka pom lokacija ima svoj naslov, direkten in indirekten dostop), sklad(RAM celice s posebno organizacijo, bajtno organizirane pom celice,LIFO sistem)
Cevovodnost: del aktivnosti se odvija vzporedno, poveča se hitrost izvajanja ukazov, prekrivanje prevzemnega in izvršnegadela ukaza v strojnem ciklu.
Delovanje CPU: prevzem ukaza, dekodiranje ukaza, prevzem operanda, izvršitev ukaza, zaključitev
5.
Pomnilniki:nebrisljivi ( ROM, PROM, OTP ROM), brisljivi (EPROM, EEPROM, NVRAM, flash, polprevodniški disk)
Značilnosti ROM:trajno pomnenje, mikroprogramiranje, podprogrami v knjižnicah, sistemski programi, funkcijske tabele, enkrat programabilen)
6.
Dekodiranje: polno (vse naslovne linije so uporabljene za določitev pom lokacije, vsaka fizična lokacija ima le en naslov) delno (izrabljenega je le del pom prostora, za izbiro fizične pom lokacijeje potrebna le podmnožica naslovnih linij, vsaka pom lokacija izbrana z nekaj možnimi naslovi)
Predpomnilnik: majhna količina hitrega pom, postavljen je med normalni pom in CPU, lahko je na CPU čipu ali kot poseben modul.
7.
Vezava I/O naprav: na primarno vodilo (hiter dostop do naprave, velika prenosna hitrost), na sekundarno vodilo (preprečuje konflikt na vodilu, omogoča uporabo različnih I/O enot, izolira promet podatkov med CPU in pomnilnikom od I/O prometa)
Vmesniki I/O naprav:prilagodilni ojačevalniki, logični zapahi, registri, mux in demux, dekoderji, digitalni komparatorji.
8.
Pasti: so sinhroni postopki, posebna vrsta prekinitev (zahteva jo CPU).
Pogoji ki aktivirajo pasti (prekoračenje »overflow«, nasilje nad zaščito, nedefiniran ukaz, prekoračitev sklada, deljenje z 0, naslavljanje neobstoječe I/O naprave)
Prekinitve: so asinhroni procesi.
Vzroki za prekinitve: začetek in konec prenosa podatkov, časovna prekinitev, izpad napajanja in napake pri delovanju, zunanji dogodki.
DMA uporabnost: kadar želimo velike prenosne hitrosti in majhne zakasnitve; ko hitrost prenosa podatkov presega programsko prenosno hitrost; disk kontroler, grafika,… DMA kontroler je hiter, ker ne prevzema in izvaja I/O ukaze, kot jih izvaja CPU.
9.
RS232: prednosti (majhno št povezav, polna dvosmerna komunikacija, povezava točka v točko, velika razširjenost) slabosti (omogoča komunikacijo samo dveh naprav, velika možnost napak, dvojna napajalna napetost, majhna razdalja povezave, nizke prenosne hitrosti)
Serijska komunikacija: majhno št povezav, omogoča mrežno povezavo, HiZ piključitve na vodilo, velika prenosna razdalja, M-S prenos, večja zahtevnost vezij, asinhroni prenos, potrebne so zakjučitve.
Paralelna komunikacija:(ni možna brez takta) veliko št povezav, visoka hitrost prenosa, velika količina podatkov, majhna razdalja, velika površina vezja, majhna zahtevnost vezij, sinhronizem na vodilu, potrebne so zaključitve.
Moja 3 vprašanja:
Arhitektura uP
Kodiranje
Master slave povezava
pr zadnjih dveh sm neki mrmral .. večinoma itak on govori in ti sam kimaš tko da ne se preveč sekirat. Lahko pa tut d je biu dobre volje
pa še 2 drugi vprašani od drugih kar sm slišu:
Aritmetična in logična enota
sinhronizacija
Še mal mojga gradiva .. mal predelano od JOHNNYja, tko da si ne morem vzet preveč "pravic"
HAVE FUN!!
µP: na čipu izdelana CPU (ALU, registre, kontrolno vezje, funkcionalne sklope povezujejo vodila (kontrolna, naslovna, podatkovna)
µRAČ: na tiskanem vezju izdelana struktura, ki obsega (CPU, pomnilnik, I/O enote)
µKONT: je mikroračunalnik na čipu (ALU, registri, kont. Vezje, pomnilnik, periferne naprave)
Pogoji pri izbiri mikroprocesorja:izpolnjuje zahteve sistema, dobavljivost in drugi proizvajalci, dosegljiva razvojna in testna orodja.
Arhitektura µP: pove, kakšen je mikrokontroler s stališča programerja. Bistven arhitekturni element je število bitov, ki jih mikrokontroler sočasno procesira. To število je odvisno od velikosti registrov CPU in širine notranjih vodil. Harvardska, princtonska. CISC (več ukazov, manj registrov, počasnejši) namenjeni mat operacijam (spremenljiva dolžina ukaza, komp. Naslavljanje, izvajanje ukazov v več ciklih) RISC (manj ukazov, več registrov, manj fiksna dolžina ukaza, mnogo ukazov je registrsko naslovljenih, izvajanje ukazov:1 cikel)
Splošne lastnosti PIC µC (harvardska arhitektura, dolgobesedni ukazi, enobesedni ukazi, ukazi v enem ciklu, cevovodnost, RISC arhitektura, bloki registrov, ortogonalni ukazi, 8-nivojski sklad, vezja za nadzor delovanja, obsežna periferna oprema)
Periferne naprave:ADC,serijske komunikacije, PWM, časovniki in števci, WDT, krmilniki za LCD, HiZ digitalni I/O
Električne lastnosti vodila: vhodi(visoka vh. upornost in čim manjša kapac) izhodi (nizka izhodna upornost in možnost HiZ)
Vodila v µP: jedro µP vsebuje: registre, ALU, KE, vodila. Vodila so notranja in zunanja. Notranja vodila povezujejo notranje enote mikrokontrolerja. Delimo jih na podatkovno, naslovno in kontrolno. PIC mikrokontroler ima različne širine vodil: podatkovno vodilo je 8-bitno, naslovno 14-bitno, kontrolno pa je odvisno od µK. Na tem vodilu so namreč signali, ki povezujejo delovanje mikrokontrolerja z zunanjim svetom. Mikrokontrolerji navadno nimajo zunanjega podatkovnega in naslovnega vodila.
Paralelno vodilo: prednosti:posamezne linije nadzorovane, pretočnost z dodajanjem linij, visoka pretočnost z nizko prenosno hitrostjo, ni zakasnitev zaradi SP pretvorbe. Slabosti:poraba prostora za množico linij, visoka cena zaradi zakjučitev, ojačevalnikov, večjega vezja, težave z simetrijo signalov na linijah
Serijsko vodilo: prednosti: ni težav s simetrijo med linijami, omogoča prenose na velike razdalje, potrebuje min. število vodnikov, porabi mnogo manj prostora. Slabosti: za SP pretvorbo dodaten čas, serijski elementi so dražji od paralelnih
µP vodila: nemultipleksirana: posebne linije za naslove in za podatke, večje število linij, komp časovni poteki. multipleksirana: skupne linije za naslove in za podatke, manjše število linij, vsak prenos zahteva dve operaciji na vodilu, kompleksnejše vezje
Glavne funkcije CPU: prevzem ukaza (iz pomnilnika), interpretacija ukaza, prevzem podatka, procesiranje podatka, zapis podatka v pomnilnik
Kontrolni signali: takt, signali za vodilo, output enable,… so atributi, ki so vidni programerju med programiranjem.
Kontrolna enota: najpomembnejša enota, deluje na ciklu prevzemi-izvrši, sinhronizirana je z taktom. Elementi so: register stanja, logika naslednjega stanja, izhodna logika, kontrolni registri
Notranji pomnilniki: registri (najhitrejši), RAM (pom. z naključnim dostopom, bajtno organizirane pom. celice, vsaka pom. lokacija ima svoj naslov, direkten in indirekten dostop), sklad (RAM celice s posebno organizacijo, bajtno organizirane pom celice,LIFO sistem). Vrste neizbrisljivi ( ROM, PROM, OTP ROM), zbrisljivi (EPROM, EEPROM, NVRAM, flash, polprevodniški disk) notranji, zunanji Notranji je lahko sestavni del CPUja ali uK in je priključen na glavno procesorsko vodilo.
Značilnosti ROM: trajno pomnenje, mikroprogramiranje, podprogrami v knjižnicah, sistemski programi, funkcijske tabele, enkrat programabilen)
EEPROM: Za pomnenje enega bita je potreben n-MOS tranzistor za omogočanje dostopa in en FLOTOX transistor s plavajočo elektrodo, ki se uporablja tudi pri EPROM pomnilniku. Vpis logične "1" se izvede, ko postane pragovna napetost FLOTOX tranzistorja višja od napajalne napetosti VDD.
Flash se razlikuje v tem, da je brisanje možno le v blokih. Lastnosti: programabilen in brisljiv , nima gibljivih delov , v vezju (in-circuit) ga lahko beremo, brišemo in programiramo brez izvlačenja , FEPROM pomnilnik ima naslovne, podatkovne in kontrolne linije , vse naslovne linije so vhodi , podatkovne linije so dvosmerne kontrolne linije so namenjene funkcijam: branje, brisanje, programiranje ,operacija branja ima za rezultat kodo na bitni liniji , pri brisanju se postavijo vsi biti na logično enico , pri programiranju postavimo posamezne bite na logično ničlo pred vpisom nove kode je potrebno celoten blok bitov pobrisati
Predpomnilnik: majhna količina hitrega pom, postavljen je med normalni pom in CPU, lahko je na CPU čipu ali kot poseben modul.
Cevovodnost: del aktivnosti se odvija vzporedno, poveča se hitrost izvajanja ukazov, prekrivanje prevzemnega in izvršnega dela ukaza v strojnem ciklu. Dekodiranje: polno vse naslovne linije so uporabljene za določitev pom lokacije, vsaka fizična lokacija ima le en naslov delno izrabljenega je le del pom prostora, za izbiro fizične pom lokacijeje potrebna le podmnožica naslovnih linij, vsaka pom lokacija izbrana z nekaj možnimi naslovi
Vezava I/O naprav: na primarno vodilo (hiter dostop do naprave, velika prenosna hitrost), na sekundarno vodilo (preprečuje konflikt na vodilu, omogoča uporabo različnih I/O enot, izolira promet podatkov med CPU in pomnilnikom od I/O prometa)
Vmesniki I/O naprav:prilagodilni ojačevalniki, logični zapahi, registri, mux in demux, dekoderji, digitalni komparatorji. paralelni vmesnik, sinhroni serijski vmesnik,USART
Pasti: so sinhroni postopki, posebna vrsta prekinitev (zahteva jo CPU). Pogoji ki aktivirajo pasti (prekoračenje »overflow«, nasilje nad zaščito, nedefiniran ukaz, prekoračitev sklada, deljenje z 0, naslavljanje neobstoječe I/O naprave)
Prekinitve:zunanja, oddajna, USART, LCD , prekoračitev časovnika. So asinhroni procesi. Prekinitev (INTERRUPT) je postopek, ko se normalno izvajanje programa prekine zaradi začasne obdelave drugega procesa. Po končani vmesni obdelavi se izvajanje programa nadaljuje na mestu, kjer je bilo izvajanje prekinjeno.Začasna zapustitev programa, izvedba servisnega podprograma (PSP) nadaljevanje, izvajanja programa .
Vzroki za prekinitve: začetek in konec prenosa podatkov, časovna prekinitev, izpad napajanja in napake pri delovanju, zunanji dogodki.
DMA uporabnost: kadar želimo velike prenosne hitrosti in majhne zakasnitve; ko hitrost prenosa podatkov presega programsko prenosno hitrost; disk kontroler, grafika,… DMA kontroler je hiter, ker ne prevzema in izvaja I/O ukaze, kot jih izvaja CPU.
RS232: prednosti majhno št povezav, polna dvosmerna komunikacija, povezava točka v točko, velika razširjenost) slabosti (omogoča komunikacijo samo dveh naprav, velika možnost napak, dvojna napajalna napetost, majhna razdalja povezave, nizke prenosne hitrosti) Napetosti so ponavadi ±5, ±10, ±12, ±15. Med ±3V je prepovedano področje. Negativna napetost je log. Enka (mark). Skupna masa je na pinu 7. Prenese lahko kratek stik.
Serijska komunikacija: majhno št povezav, omogoča mrežno povezavo, HiZ priključitve na vodilo, velika prenosna razdalja, M-S prenos, večja zahtevnost vezij, asinhroni prenos, potrebne so zaključitve.
Paralelna komunikacija:(ni možna brez takta) veliko št povezav, visoka hitrost prenosa, velika količina podatkov, majhna razdalja, velika površina vezja, majhna zahtevnost vezij, sinhronizem na vodilu, potrebne so zaključitve.
Prenosi podatkov: Ukazi za prenos podatkov omogočajo prenos podatkov med različnimi registri uK. Opisno jih lahko predstavimo: zapis konstante v akumulator, prenos vsebine registra-spremenljivke v akumulator, zapis vsebine registra z indeksiranim naslovom v akumulator, prenos vsebine akumulatorja v register spremenljivke, prenos vsebine akumulatorja v register z indeksiranim naslovom
Asinhronem prenosu imata oddajnik in sprejemnik ločena generatorja takta (uro), ki pa nihata z isto nominalno frekvenco. Sinhronizacija se vzpostavlja za vsako besedo posebej ob detekciji znaka START. Pri tem načinu prenosa lahko pride do napačne interpretacije sporočila, kar pa lahko detektiramo na več načinov.
Razlika med Har in Prin strukt: Programski in podatkovni pomnilnik sta pri Harvardski zgradbi ločena. Pomnilnik je razdeljen na dva dela: programski in podatkovni. Ta način razdelitve velja tako za notranji, kot tudi za zunanji pomnilnik. Vsak izmed pomnilnikov je na svojem vodilu, kar v bistvu pospeši delovanje sistema. Harvardska arhitektura omogoča sočasen prenos programske kode in podatkov, kar je njena pozitivna lastnost. Princetonska zgradba mikroprocesorja ima za programski in operandni (podatkovni) del isti pomnilni prostor. Uporabnik se glede na velikost in potrebe posameznega dela odloči sam, kakšen del pomnilnika bo zavzemala programska koda in kolikšen del bo rezerviran za shranjevanje podatkov.
RESET µP: pin, s katerim lahko iz zunanjega vezja postavimo CPU v stanje RESET. Takemu RESET-u pravimo ročni RESET (Manual Reset). Ob RESET-u PIC mikrokontrolerja se postavijo na 0 tudi trije biti STATUS registra (IRP, IRP0, IRP1). _________________ Če se za izpit le delno pripravi, mu prof vemo katera uprašanja zastavi (..) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
_BlisteR_ Študent
Pridružen/-a: 18.11. 2008, 18:05 Prispevkov: 152
|
Objavljeno: 23 Jan 2010 16:42 Naslov sporočila: |
|
|
OMG ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
požigalec Študent
Pridružen/-a: 13.01. 2009, 20:32 Prispevkov: 145 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 24 Jan 2010 20:01 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala! Care! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
gregzy87 Študent
Pridružen/-a: 06.11. 2008, 14:58 Prispevkov: 251 Kraj: Okolica Vrhnike
|
Objavljeno: 24 Jan 2010 20:54 Naslov sporočila: |
|
|
Zapiski pa gasa... _________________ Power of dreams (Honda) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dkone Študent
Pridružen/-a: 05.11. 2008, 19:54 Prispevkov: 420
|
Objavljeno: 24 Jan 2010 22:14 Naslov sporočila: |
|
|
Kak dan si je dreba cajt uzet pa prebrat zadevo |
|
Nazaj na vrh |
|
|
luka Študent
Pridružen/-a: 10.11. 2008, 21:32 Prispevkov: 296 Kraj: Ig
|
Objavljeno: 24 Jan 2010 23:19 Naslov sporočila: |
|
|
Gre kdo v torek na izpit? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dkone Študent
Pridružen/-a: 05.11. 2008, 19:54 Prispevkov: 420
|
Objavljeno: 25 Jan 2010 08:53 Naslov sporočila: |
|
|
luka je napisal/a: |
Gre kdo v torek na izpit? |
Ne,ni časa.
Grem pa 10ga. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
minusplus Študent
Pridružen/-a: 06.11. 2008, 21:24 Prispevkov: 260 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 26 Jan 2010 10:32 Naslov sporočila: |
|
|
jst bom šow tud 10-ga, torek je prezgodi. _________________ Če se za izpit le delno pripravi, mu prof vemo katera uprašanja zastavi (..) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
luka Študent
Pridružen/-a: 10.11. 2008, 21:32 Prispevkov: 296 Kraj: Ig
|
Objavljeno: 26 Jan 2010 11:35 Naslov sporočila: |
|
|
Danes smo bili samo 3je prijavljeni. 2 sta naredil, 1 se je ustrašil in ni šel, 1 je pa še prišel, pa nevem a je naredil ane.
Če ste bili na predavanjih in razumete tiste liste, ki jih je dal na predavanjih ne bo izpit problem. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
minusplus Študent
Pridružen/-a: 06.11. 2008, 21:24 Prispevkov: 260 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 26 Jan 2010 12:15 Naslov sporočila: |
|
|
a nam prišepneš kaj vas je uprašu ? _________________ Če se za izpit le delno pripravi, mu prof vemo katera uprašanja zastavi (..) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dkone Študent
Pridružen/-a: 05.11. 2008, 19:54 Prispevkov: 420
|
Objavljeno: 26 Jan 2010 13:07 Naslov sporočila: |
|
|
Kak način spraševanja pa ima? V predavalnici? po trije? Koliko zahteva? Pomaga kaj? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
deadmeat Študent
Pridružen/-a: 07.11. 2008, 18:46 Prispevkov: 55
|
Objavljeno: 26 Jan 2010 16:42 Naslov sporočila: |
|
|
Eh se skirate za brezveze, uč se raj signale...
Prideš, se usedeš vzameš listk s kupčka, gor so 3 uprašanja in si na list mal zapišeš kar veš. Pol tist pogleda pa še kj upraša, se ne odaljuje od original vprašanj.
Vprašanja so ista k una zgoraj. Sm mel vodila v uP, pomnilnike pa I/O sistem.
Mčkn je mncou k nism biu prjaulen pa mi je useglih dau 8 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
deadmeat Študent
Pridružen/-a: 07.11. 2008, 18:46 Prispevkov: 55
|
Objavljeno: 26 Jan 2010 16:44 Naslov sporočila: |
|
|
E še najdu sm svojga, številka 6 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dkone Študent
Pridružen/-a: 05.11. 2008, 19:54 Prispevkov: 420
|
Objavljeno: 27 Jan 2010 09:38 Naslov sporočila: |
|
|
Za GMS se ne sekiram,bolj se sekiram za AN pa PS,tole bo jeba |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klop Študent
Pridružen/-a: 05.11. 2008, 22:44 Prispevkov: 124
|
Objavljeno: 03 Feb 2010 20:43 Naslov sporočila: |
|
|
Tole kar je odzgori je vse za ustn ali je še kaj? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|